Vsak december se v času pred božično-novoletnimi prazniki, med njimi in po tem obdobju soočamo s povišanimi koncentracijami onesnaževal v zraku ter motečim hrupom. Glavni vzrok je uporaba pirotehničnih sredstev, predvsem petard in ognjemetov, katerih glavni učinek je pok. Njihova uporaba je sicer dovoljena v tednu od 26. decembra do 2. januarja, a ne v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Za takšne kršitve ali za pokanje izven določenega časovnega okvira Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih predvideva denarno kazen.
Delci, ki se pri tem sproščajo, lahko ostanejo v zraku daljše časovno obdobje, lahko tudi več kot en teden, in so škodljivi za zdravje. Ko se posedejo na površino, se lahko ponovno dvignejo v ozračje (npr. kot posledica cestnega prometa in vetra), ko pa jih padavine sperejo, onesnažijo površinske vode in podtalnico.
Vpliv na zdravje
Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo tudi veliko onesnaženost ozračja z delci ter predstavljajo tveganje za zdravje vseh nas. Pri eksploziji se namreč sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje ugotavljajo, da koncentracije delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti za delce z velikostmi pod 10 mikrometrov PM10 (50 μg/m3), ki jo določa evropska zakonodaja. Ob tem velja poudariti, da merilne postaje niso postavljene v bližini prireditvenih prostorov v mestih, kar pomeni, da so koncentracije onesnaževal na lokacijah prireditev še veliko večje. Izpostavljenost izpustom onesnaževal, ki jih povzroča ognjemet, lahko sproži tudi težji astmatični napad. Drobni delci, ki vsebujejo kovine, povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh.
Vpliv na živali
Pirotehnična sredstva vplivajo na živali še bolj kot na ljudi, ker ljudje dojemamo ognjemete drugače kot živali, ki ne vedo, kaj se v določeni situaciji dogaja in kaj se jim lahko zgodi.
Za pse in mačke glasno pokanje predstavlja velik stres. Glede na njihovo fiziologijo so tudi mnogo bolj občutljivi na poke in nenavadne dražljaje, saj imajo čutila za nekaj desetkrat občutljivejša kot človek. Žival se nagonsko želi izogniti stresnim okoliščinam, zato v tem času veliko psov pobegne in se izgubi. Lastnikom živali se zato priporoča, da v času najhujšega pokanja ne hodijo na sprehode. Priporočljivo je, da se poskusi živali med pokanjem pomiriti, jim preusmeriti pozornost (priboljški in božanje).
Viri: pisrs.si, splet
Medobčinska uprava Istre
