23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije v Sloveniji – COP 23

Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola) je bil kot izvajalska struktura Občine Izola lokalni partner Ministrstva za naravne vire in prostor za organizacijsko izvedbo 23. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije v Sloveniji. Naša država je gostila dogodek od 5. do 8. decembra 2023 v Portorožu, na katerem je prevzela predsedovanje konvenciji za obdobje 2024–2025.

Štiridnevnega srečanja se je udeležilo približno 400 udeležencev, med njimi več kot polovica visokih predstavnikov 21 držav Sredozemlja in predstavnikov Organizacije Združenih narodov, raziskovalnih organizacij, zasebnega sektorja, mladinskih skupin ter civilne družbe.

Zasedanje je potekalo pod geslom Zeleni prehod v Sredozemlju – od odločitev k dejanjem s ciljem izboljšati okoljsko stanje Sredozemlja in spodbujati trajnostno modro gospodarstvo.

V ponedeljek, 4. decembra, je bila pred začetkom uradnega programa v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor Republike Slovenije ter Društva za pomorsko pravo Slovenije (DPPS) predstavljena knjiga z naslovom Legal Aspects of Marine Protected Areas in the Mediterranean Sea: An Adriatic and Ionian Perspective. Knjiga prinaša poglobljen mednarodno-pravni pregled pravnih temeljev za vzpostavitev in razvoj morskih zaščitenih območij v Sredozemskem in Jadranskem morju ter predstavlja poseben primer sodelovanja strokovnjakov iz Slovenije, Italije in širše regije z namenom dosegati cilje na področju ohranjanja biodiverzitete. Namenjena je prispevanju k izpolnjevanju ciljev EU-strategije za ohranjanje biotske raznovrstnosti do leta 2030 in je lahko praktično orodje za vse, ki so vključeni v zaščito morskih območij – bodisi na lokalni, regionalni ali državni ravni.

Uradno odprtje zasedanja, ki je bilo v torek, 5. decembra, je potekalo v luči nagovorov predstavnikov Turčije kot predhodne predsedujoče in Slovenije kot nove predsedujoče države predsedovanja Barcelonski konvenciji ter predstavnikov Programa Združenih narodov za okolje, v okviru katerega deluje konvencija. Z uradnimi nagovori so zasedanje odprli: Fatma Varank, namestnica ministra za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Turčije ter predsednica predsedstva pogodbenic Barcelonske konvencije, Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, Elizabeth Maruma Mrema, namestnica izvršne direktorice Programa Združenih narodov za okolje (Unated Nations Environment Programe – UNEP) ter Tatjana Hema, koordinatorica Sredozemskega akcijskega načrta UNEP/MAP (Mediterraneen Action Plan – MAP).

Program je poleg plenarnega zasedanja pogodbenic (21 držav in Evropska unija), na katerem so te pregledale proces izvajanja konvencije in njenih protokolov ter začrtale smer delovanja v prihodnjem dveletnem obdobju, vključeval tudi ministrsko zasedanje, ki je potekalo v četrtek, 7. decembra.

Začetek dneva sta zaznamovala nagovora premierja Republike Slovenije dr. Roberta Goloba in državne sekretarke Maše Kociper, ki sta odprla dnevno zasedanje. Sledila je vsebinska razprava, v kateri je sodelovala ugledna slovenska znanstvenica, ena slovenskih pionirk na področju boja proti podnebnim spremembam, dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Ministrsko zasedanje, na katerem je bila sprejeta Portoroška deklaracija, je predstavljala osrednji dogodek tretjega dne zasedanja.

Glavna tema Portoroške ministrske deklaracije je zeleni prehod in v okviru tega:

• zaveza k zmanjševanju onesnaževanja s plastiko in mikroplastiko, ki stopi v veljavo v letu 2024,
• pospešeno izvajanje načrtovanja na morju in integriranega upravljanja z obalnimi območji, ki natančno opredeljuje dejavnosti in rabo v obalnih območjih ter omejuje gradnjo v stometrskem obalnem pasu,
• krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam s konkretnimi aktivnostmi in ozaveščanjem javnosti,
• ohranjanje obalne biotske raznovrstnosti ter zaščita vsaj 30 odstotkov morskih območij do leta 2030, vključno z območji izven nacionalnih jurisdikcij,
• pospešitev izvajanja razogljičenja pomorskega prometa in zmanjšanja toplogrednih plinov v povezavi z ustanovitvijo območja brez žveplovih oksidov v celotnem Sredozemlju, ki stopi v veljavo s 1. 5. 2025, in tudi nadaljevanje postopka za vzpostavitev območja za pomorski promet brez izpustov dušikovih oksidov v celotnem Sredozemlju,
• spodbujanje vseh držav pogodbenic, da čim prej ratificirajo vseh sedem protokolov Barcelonske konvencije, še posebej pa dopolnitve k Protokolu o odmetavanju (Dumping protocol), z namenom, da bi stopil v veljavo do konca leta 2024,
• zavzemanje za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morja v celotnem Sredozemlju,
• spodbujanje trajnostnega razvoja z načeli modre ekonomije in zelenega prehoda.

Slovenija je kot predsedujoča država na tokratnem zasedanju namenila velik poudarek vlogi mladih. Mladi so predstavili svoje poglede na aktualne podnebne razmere na uradnem delu zasedanj. V sklopu zaključnega dneva zasedanja COP 23 je bil organiziran tudi dogodek z naslovom Izobraževanje in mladi: Procesi in akterji za zagotovitev trajnostne prihodnosti sredozemske regije, posvečen izključno njim.

Seveda pa so v sklopu zasedanja potekali tudi številni drugi dogodki, na katerih so sodelovali predstavniki nevladnih organizacij ter strokovno-znanstvenih ustanov. Ti so odpirali razprave o aktualnih temah, ki zadevajo varovanje morja in obal, še posebej ob naraščajočem vplivu podnebnih sprememb in onesnaževanju voda.

JZP Izola